V povprečju preživimo med 80 in 90 odstotki življenja v zaprtih in pogosto klimatiziranih prostorih: naj bo to doma, v službi ali v prostem času. Te številke veljajo predvsem za ljudi, ki živijo v severni Evropi in severni Ameriki.
Toda tudi na južni polobli, predvsem pa v azijskih državah, je življenje v zaprtih, klimatiziranih prostorih vse bolj prisotno..
Ko potujemo na daljše razdalje iz kraja v kraj, naj bo to na letalu, podzemni železnici, vlaku ali v avtomobilu, se vozimo v klimatsko nadzorovanih vozilih iz kovine in plastike. Dandanes oken na javnem prevozu običajno ni več mogoče odpreti. Fotografije ljudi, ki se nagibajo skozi okna odhajajočega vlaka in mahajo svojim najdražjim, so postale relikvije iz davnih časov.
Strošek ohlajenih prostorov narašča
90 odstotkov ameriških gospodinjstev ima klimatsko napravo. Klimatsko napravo ima le 8 odstotkov svetovne populacije, vendar naj bi se to hitro spremenilo glede na poročilo Prihodnost hlajenja s strani Mednarodne agencije za energijo (IEA). Ocenjujejo, da se bo število klimatskih sistemov do sredine tega stoletja po vsem svetu povečalo z 1,6 milijarde na 5,6 milijarde. To bi pomenilo, da bi hlajenje notranjosti in vozil porabilo toliko električne energije, kot jo porabi celotna Kitajska danes. Emisije toplogrednih plinov, ki jih sproščajo elektrarne na premog in zemeljski plin za proizvodnjo električne energije, potrebne za napajanje klimatskih naprav, naj bi se skoraj podvojile - z 1,25 milijarde ton v letu 2016 na 2,28 milijarde ton leta 2050.
Onesnaževanje znotraj
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (ang. Worlt Health Organization, WHO) se 20 do 30 odstotkov vseh pisarniških delavcev pritožuje zaradi simptomov, kot so draženje oči, nosu in grla, hripavost, suho grlo, zamašen nos ali glavobol, suha ali srbečo koža, omotica, slabost, utrujenost ali slaba koncentracija. Zdravstvene težave povezane s preživljanjem časa v notranjih prostorih pogosto imenujemo »sindrom bolne stavbe« (ang. Sick Building Syndrome, SBS) ali bolezen, povezana s stavbo (ang. Building Related Illness, BRI). Pri BRI med vidne vzroke spadajo izpostavljenost specifičnim alergenom, mikrobom ali kemikalijam. Vzroki za SBS pa ostajajo nejasni in naj bi vključevali tudi psihosomatske težave. Tudi doma morda nimamo vedno najboljših pogojev, saj je lahko koncentracija prahu, zlasti ultra finih delcev, zelo visoka. Vzroki za to so lahko kajenje, sesanje brez dobrega filtra, kuhanje in praženje hrane, kot tudi oprema za domačo pisarno, gorenje sveč, odprti kamini, čistilna sredstva ali izdelki iz plastike. Ker je zrak ujet znotraj štirih sten, je onesnaženost zraka z delci pogosto večja znotraj, kot pa na prostem.
Sončna svetloba in gibanje
Kaj se je zgodilo? Skoraj 90 odstotkov vseh kitajskih najstnikov ima miopijo (kratkovidnost), situacija v Južni Koreji, Singapurju in Tajvanu pa je zelo podobna. V ZDA in Evropi približno polovico mladostnikov prizadene visoka stopnja miopije. Razlog? Otroci in mladostniki preživijo vse preveč časa znotraj in preveč časa preživijo tudi pred elektronskimi napravami. Brez zadostne dnevne svetlobe očesna mrežnica proizvede premalo dopamina. To omogoča, da očesno jabolko neovirano zraste v dolžino, kar je odločilni faktor pri razvoju kratkovidnosti.
Druga zdravstvena težava, ki je povezana s preživljanjem časa znotraj: sedenje. Sedenje več kot tri ure na dan lahko zmanjšuje pričakovano življenjsko dobo, trdijo raziskovalci Centra za biomedicinske raziskave Pennington v Lousiani, ZDA, ki so primerjali podatke približno 17.000 ljudi. Druge študije so pokazale, da pisarniški delavci v svojem delovnem obdobju preživijo v povprečju 80.000 ur sede. Tudi otroci preživijo približno 70 odstotkov dneva v sede.