TLA MATERE ZEMLJE TRPIJO

Dve tretjini vseh živih vrst živi v tleh; več kot 90 odstotkov naše hrane je pridelano s pomočjo zemlje. Vendar obdelovalne površine izginjajo, kar ostaja pa ima vedno manj humusa in hranil.


Naša polja in travnike dobesedno poteptamo z našimi nogami, čeprav je prst ena izmed osnov za življenje. Je živi delj zemeljske skorje, filtrira deževnico, da ustvari novo, čisto, pitno vodo. Niso drevesa, gozdovi, temveč so tla tista, ki predstavlja največje zaloge ogljika na našem planetu, seveda takoj po oceanih. Brez moči prsti ne bi bilo hrane. Več kot 90 procentov naše hrane pridelamo s pomočjo prsti. Vsako korenje, kruh, zrezek, jajce in tudi mleko vsebuje hranila pridobljena iz prsti. Tudi v njej se dogaja veliko: dve tretjini svetovnih vrst živi pod zemljo. Na enem hektarju ( 100 metrov x 100 metrov) zemlje živi trilijone mikroorganizmov, kot so alge, bakterije in glive, katere skupno tehtajo približno (med 500 - 2000 kg = največ 2 tone) 15 ton. To ustreza teži približno štirih odraslih moških slonov.



Njive izginjajo

Vsako leto je po vsem svetu za približno 10 milijonov hektarjev manj njivskih površin, kar je primeljivo z velikostjo Južne Koreje. Danes četrtina celotne zemeljske površine prsti vsebuje bistveno manj humusa in hranilnih snovi kot pred 25 leti ali pa celo ni več primerna za gojenje poljskih rastlin. To je posledica krčenja gozdov, poljedelstva, intenzivnega kmetovanja in prekrivanja tal z neprepustnimi materiali, kot je beton ali kamen za namen novogradenj, ceste itd.).



"Samo še 60 letin, potem je konec!"

Maria Helena Semedo, namestnica direktorja Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO - Food and Agriculture Organization). Zelo dolgo traja, da se izoblikujejo močna, zdrava tla - približno 15.000 let za samo en meter zemlje.


Za humus je potreben čas

Vse se začne z preparevanjem kamenja. Toplota in vlaga sprožita kemijske reakcije, ki kamnino razgradijo v drobne delce, ki tvorijo zemljo. Ostanki rastlin in živali ter listje in drevesne iglice, ki so padle na tla, tvorijo plast organske snovi, katero mikroorganizmi počasi razgrajujejo v humus. Ta plast humusa vsebuje vitalne hranilne snovi in minerale za rastline in majhne organizme v tleh. V običajnih obdelovalnih tleh je vsebnost humusa približno od1 do 4 odstotkov. Tako imenovana črna tla, ki so še posebno bogata s humusom, lahko vsebujejo do 12 odstotkov humusa.



Naš ekološki odtis

Koliko prostora je potrebno za izdelavo oblačil, ki jih nosite, hrane, ki jo jeste, za zagotovitev energije, ki jo potrebujete, za odlaganje smeti, ki jih proizvedete in za izvajanje vsakodnevnih aktivnosti? Ta številka se imenuje „ekološki odtis“ in je izražena v globalnih hektarjih (gha) na osebo na leto.

Skupna bio zmogljivost Zemlje je bila nazadnje izračunana na 1,7 gha na osebo na leto. Vsaka oseba v povprečju porabi 3,3 gha na leto. Ljudje, ki živijo v industrijskih državah, imajo še posebej velik ekološki odtis. Na spletnem mestu data.footprintnetwork.org si lahko ogledate, kako velik je povprečni odtis posamezne države.




Ohranjanje tal po vsem svetu

Franklin D. Roosevelt, 32. predsednik ZDA, je že leta 1937 priznal: "Država, ki uničuje svoja tla, uničuje sama sebe." Svetovni dan tal je bil uveden leta 2002 na 17. svetovnem kongresu Mednarodne zveze znanosti o tleh (IUSS). Od takrat dalje 5. decembra številne kampanje po vsem svetu opozarjajo na življenjski pomen talnih virov. V agendi ZN 2030 za trajnostni razvoj, ki jo je mednarodna skupnost sprejela leta 2015, je ohranjanje tal oziroma prsti eden glavnih ciljev.




Namigi za zdravo prst

Ohranjanje prsti se lahko začne že doma. Če imate trato, je ne obrezujte na popolno zeleno površino, temveč pustite, da na njej raste nešteto cvetov in divjih rastlin. S tem boste zagotovili življenjski prostor za majhne organizme in ohranili raznolikost korenin, ki so si med seboj po velikosti zelo raznolike. Vrtnarjenje brez pesticidov pomaga ohranjati zdrava in funkcionalna tla, medtem ko propustna deli omogočajo, da deževnica pronica v tla. Uporaba tako imenovanega "zelenega gnojila" izboljša kakovost tal. Namesto da bi na vrtu puščali prazne zaplate, jih lahko posejemo in preprečimo erozijo. S tem se izboljša zadrževanje vode, prezračevanje tal, poveča se vsebnost dušika in se ustvarja nov humus s hrano za organizme v tleh. Primerne rastline za to so volčji bob, navadni koper, detelja, ognjič (Calendula officinalis) in grašica. Kako lahko to storite? Sejte rastline, ki jih uporabljamo za zeleno gnojilo. Malo pred cvetenjem jih pokosite, poteptajte ali pustite, da zmrznejo in odmrejo; večje dele rastlin lahko razrežete. Z njimi nato mulčite vrt in jih tako vrnete nazaj v tla.

Vir: https://www.weleda.si/magazin/narava/ohranjanje-zemlje_prebudi-naravo-v-sebi

 




Nazaj



 

Splošni pogoji nagradne igre BB BIO.SI